-
1 east
[i:st] 1. noun1) (the direction from which the sun rises, or any part of the earth lying in that direction: The wind is blowing from the east; The village is to the east of Canton; in the east of England.) vzhod2) ((also E) one of the four main points of the compass: He took a direction 10° E of N / east of north.) vzhod2. adjective1) (in the east: the east coast.) vzhoden2) (from the direction of the east: an east wind.) vzhoden3. adverb(towards the east: The house faces east.) proti vzhodu- easterly- eastern
- easternmost
- eastward
- eastwards
- eastward
- the East* * *I [i:st]nounvzhod, JutrovoAmerican slang about east — vrlo, precejII [i:st]adjectivevzhodenIII [i:st]adverb(of) vzhodno; proti vzhodu -
2 eassel
[í:sl]adverb Scottish proti vzhodu, vzhodno -
3 easterly
1) ((of a wind, breeze etc) coming from the east: an easterly wind.) vzhoden2) (looking, lying etc towards the east: We are travelling in an easterly direction.) proti vzhodu* * *I [í:stəli]1.adjectivevzhoden;2.nounvzhodnikII [í:stəli]adverbvzhodno, proti vzhodu, na vzhod, od vzhoda -
4 eastward(s)
adverb (towards the east: They are travelling eastwards.) proti vzhodu* * *[í:stwəd(z)]adverbproti vzhodu, vzhodno -
5 range
[rein‹] 1. noun1) (a selection or variety: a wide range of books for sale; He has a very wide range of interests.) izbor; vrsta2) (the distance over which an object can be sent or thrown, sound can be heard etc: What is the range of this missile?; We are within range of / beyond the range of / out of range of their guns.) domet3) (the amount between certain limits: I'm hoping for a salary within the range $30,000 to $34,000; the range of a person's voice between his highest and lowest notes.) razpon4) (a row or series: a mountain range.) (gorska) veriga5) (in the United States, land, usually without fences, on which cattle etc can graze.) pašnik6) (a place where a person can practise shooting etc; a rifle-range.) strelišče7) (a large kitchen stove with a flat top.) štedilnik2. verb1) (to put in a row or rows: The two armies were ranged on opposite sides of the valley.) razvrstiti (se)2) (to vary between certain limits: Weather conditions here range between bad and dreadful / from bad to dreadful.) segati3) (to go, move, extend etc: His talk ranged over a number of topics.) raztezati se•- ranger* * *I [réindž]nounvrsta, niz, veriga, serija, red (zgradb, gorá); commerce zbirka, kolekcija; lestvica, skala; skrajna meja, domet, streljaj, figuratively akcijski radij, oddaljenost; svoboda gibanja; obseg, območje, polje (delovanja), sfera, prostor; razpon, obsežnost; področje za pašo, za lov; ravnina, poljana, prerija; štedilnik, kuhinjska (električna, plinska) peč, ognjišče; (= shooting-range — strelišče); pohajkovanje, klatenje, potovanjeat close range — iz neposredne bližine, od blizuat short range — iz bližine, od blizuwithin range — na streljaju, v dostrelurange of activities — področje (polje, sfera) delovanja, udejstvovanjarange of goods — izbira, izbor, asortiment, skladišče blagarange of mountains — gorska veriga, pogorjerange of vision — vidno polje, obzorje, dogledlong range gun military daljnometni topto be out of range — biti zunaj dometa, dosegaII [réindž]1.intransitive verbstati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati ( with k), šteti se ( with k); bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati ( between med); rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do; botany & zoology nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from... to od... do);2.transitive verbpostaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolžto range the coast — pluti ob obali, vzdolž obaleto range oneself with s.o. — držati s komto range the woods — tavati, pohajkovati po gozdovihto range up the guard of honour — postrojiti, postaviti častno stražo -
6 eastwards
adv. vzhodno · взходно
См. также в других словарях:
vzhódno... — prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na vzhoden: vzhodnoalpski, vzhodnoazijski, vzhodnoevropski, vzhodnokrščanski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhóden — dna o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péški — a o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot ∙ nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno peš: domov je prišel peški ∙ nar. vzhodno peški prati ročno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúhniti — em dov. (ú ȗ) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi // začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepelíti se — ím se nedov. (ȋ í) nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: stara kokoš se je prepelila in šopirila v prahu ● nar. vzhodno sinička se je prepelila na soncu je frfotala, krilila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prézati — am nedov. (ẹ̄) nar. vzhodno govoriti, pripovedovati: dobri dve uri je prezal o težavah s sinom ● nar. vzhodno prezal je po dvorišču oprezoval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príklet — tudi priklét a m (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno veža: stopiti v priklet; pogovarjati se v prikletu i tudi priklét í ž, daj., mest. ed. príkleti tudi prikléti (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno veža: vhod je bil neposredno od zunaj ali pa iz prikleti; v prikleti so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
regetáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) nar. vzhodno dreti se, kričati: srake so na ves glas regetale / soseda že ves dan regeta nad možem ● nar. vzhodno klopotci regetajo v vetru klopotajo, ropotajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhòd — vzhóda m (ȍ ọ̄) 1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbóčki — prisl. (ọ̑) nar. vzhodno z bočne strani: stisniti zbočki / zbočki leči na bok, postrani ∙ nar. vzhodno gledati koga zbočki neprijazno, sovražno … Slovar slovenskega knjižnega jezika